HPC RIVR v svetu
Načrtovana oprema HPC RIVR bo Slovenijo uvrstila med države z razvito superračunalniško tehnologijo, na lestvici Top500 pa med 100 največjih superračunalnikov na svetu.
Po zmogljivosti centra se bomo približali državam kot so Republika Češka, Poljska, Avstrija in Nizozemska. Po zmogljivosti računske moči na prebivalca bomo dosegli najmanj 750 TFlops na milijon prebivalcev, kar je v samem vrhu Evrope (podatki iz novembra 2017). Pričakovati je, da bodo nekatere evropske države v naslednjih treh letih podeseterile superračunalniške kapacitete, kar seveda zahteva izdelano dolgoročno strategijo razvoja superračunalništva tudi v Sloveniji s kontinuiteto vlaganja v ustrezno opremo, raziskovanje in izobraževanje.
Velika večina držav Evropske Unije ima že več kot deset let izdelano strategijo razvoja superračunalništva urejeno kontinuirano financiranje centrov HPC, ki so v nekaterih državah zasnovani kot nacionalni centri za uporabo v znanosti, raziskovanju in industriji. 25 držav je članic PRACE, evropske organizacije za napredno računalništvo, med njimi tudi Slovenija.
V Evropi in drugod po svetu so intenzivna in deloma neodvisna vlaganja v centre HPC, vzporedne centre za obdelavo velikega števila podatkov ter hitro izmenjavo podatkov med centri pripeljala do prizadevanj za boljšo usklajenost aktivnosti na vseh področij superračunalništva, med katerimi prednjači projekt EuroHPC kot rezultat odločitve za vzpostavitev velikih »pre-exascale« in »exascale« vseevropskih centrov, ki bodo zadovoljili potrebam vseh znanstvenih disciplin in bili konkurenčni podobnim centrom v ZDA, Kitajski in na Japonskem. Večina nacionalnih centrov HPC v Evropi se aktivno vključuje v ta prizadevanja, s poudarkom na novejšem konceptu distribuiranih centrov, zasnovanih na tehnologijah, razvitih v zadnjih petnajstih letih. Za sodelovanju na tem področju so nujno potrebne izkušnje pri načrtovanju in vodenju centrov HPC, mednarodno sodelovanje pri mednarodnih projektih z intenzivnimi računskimi in podatkovnimi potrebami, izkušnje pri razvoju aplikacij, ki izkoriščajo visoke zmogljivosti centrov HPC, ter potreba industrije, da to vključuje v svojih razvojnih načrtih in s tem poveča lastno konkurenčnost.
Evropske države, ki imajo izdelano strategijo razvoja superračunalništva in kontinuirano vlagajo v razvoj in posodobitve opreme, imajo nad 150 TFlops računske kapacitete na milijon prebivalcev, razvite države zahodne Evrope okoli 500 TF/1M, izjema je Švica z več kot 2.500 TF/1M. Republika Češka na primer zadnjih 10 let investira okoli 10 milijonov evrov letno v superračunalniško infrastrukturo. Tudi Hrvaška je pred kratkim investirala 44 milijonov HRK v HPC center Bura v Rijeki. Slovenija ima v vseh manjših računskih centrih na razpolago okoli 50 TFlops na milijon prebivalcev. Na lestvici Top500 pa ni ostalih držav Balkana in držav nekdanje Sovjetske zveze.
Najzmogljivejši superračunalniški sistem v Evropi je Piz Daint v Švici, ki pa ima zgolj 21% zmogljivosti najzmogljivejšega superračunalnika Sunway TaihuLight, ki deluje na Kitajskem. V državah EU deluje najzmogljivejši superračunalnik Cineca v Italiji, ki pa je že 3-krat manj zmogljiv kot Piz Daint. Tako Poljska kot tudi Češka razpolagata s superračunalnikoma zmogljivosti okoli 1,5 PFLOPS, kar je podobnega ranga, kot bomo dosegli s HPC RIVR.
V Sloveniji obstaja več manjših gruč HPC, vendar nobena med njimi ne premore računske kapacitete, večje od 50TFlops. To je bistveno manj od večine Evropskih držav, ki razpolagajo tudi s centri kapacitete PFlops ali več.
